Na teji strani boš izvedel/a vse pomembne informacije o študentskem delu preko študentske napotnice ter informacije o študentskih servisih, zato si le vzemi trenutek tvojega časa in pozorno preberi spodnje besedilo, ki je pridobljeno iz študentske svetovalnice ŠOU v Ljubljani!:)

V kolikor še nisi včlanjen/a v noben študentski servis ti priporočam E-študentski servis.

Za vpis v študentski servis potrebuješ:
- osebni dokument,
- številko osebnega računa,
- davčno številko,
- dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks ali dijaško izkaznico).

Kaj je to študentsko delo?

To je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice in pri katerem višina zaslužka (po novem) ni omejena!

Kdo lahko opravlja študentsko delo?

Za delo preko študentskega servisa moraš hkrati izpolnjevati dva pogoja:

1. preko napotnice lahko delajo naslednje kategorije oseb:
- osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji *
- osebe s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki so že dopolnile 15 let
- osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta
- osebe s statusom udeležencev izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja
- državljani Republike Slovenije s statusom dijaka ali študenta v tujini (to se dokazuje s potrdilom o vpisu, izdanem po predpisih v državi tuje šole)
- študentje tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji

*status študenta imaš, če imaš status na katerem koli visokošolskem ali višješolskem zavodu- torej na fakulteti (dodiplomski ali podiplomski študij), akademiji, visoki strokovni šoli ali višji strokovni šoli

2.  Dodaten pogoj pri vsem tem pa je, da dijak ali študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu!

Kdo ne more opravljati študentskega dela?

- osebe brez statusa  (»pavzerji«)
- osebe, ki zgubijo status med letom (npr. ko diplomirajo)-  Tudi če diplomiraš januarja in imaš status absolventa še do oktobra, nimaš več pravice delati prek študentskega servisa*, jo pa npr. dobiš nazaj oktobra, če se vpišeš v podiplomski študij
- oseba vpisana v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje
- oseba, ki se redno zaposli

*v nasprotnem primeru gre v najslabšem primeru za kaznivo dejanje goljufije in trenutno je nekaj študentov v kazenskem postopku, ker so jih ujeli ko so delali prek študentskega servisa brez statusa

Starejši od 26 let

Tudi če si starejši od 26 let, lahko delaš preko študentskega servisa, če le imaš status študenta. Vendar se ti ob vsakem delu po 26 letu avtomatično odvaja 25% akontacija dohodnine za vsako nakazilo, ki je višje od 88,88 EUR.
Če pa si starejši od 26 let in je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta na podiplomski stopnji, izgubiš še posebno osebno olajšavo za akontacijo dohodnine v višini 2.800 evrov.

Izredni študentje

Izredni študentje so po statusu izenačeni z rednimi študenti in lahko delajo preko študentskega servisa.

»Pavzerji«

(osebe vpisane na visokošolski zavod vendar brez statusa)

Od 01.01.2007, s sprejetjem novega Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, »pavzerji« izgubili možnost začasnih in občasnih del preko napotnice pooblaščene organizacije.
Sicer pa so pavzerji lahko tudi  redno zaposleni ali se prijavijo na zavod kot iskalci zaposlitve, lahko delajo kot s.p., ali prek avtorske ali podjemne pogodbe. Nekatere od teh možnosti se medsebojno izključujejo, zato si več o tem preberi pod naslovom »Druge možnosti za zaslužek«.

Udeleženci izobraževanja odraslih (tudi t.i. izredni dijaki)

Oseba s statusom udeleženca izobraževanja odraslih ima pravico do dela prek napotnice, a le do dopolnjenega 26. leta! Prav tako imajo pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ostale pravice in ugodnosti ima udeleženec v skladu s posebnimi predpisi, če jih ti izrecno določajo.

Status udeleženca izobraževanja odraslih pridobijo osebe, ki se vključijo v izobraževanje po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in
- niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe ter
- so mlajši od 27 let.

Status udeleženca tako preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali ko se izpiše iz tega izobraževanja. Na nekaterih visokošolskih zavodih status udeleženca ni ovira za pridobitev ali ponovno pridobitev statusa študenta, na nekaterih izobraževalnih programih pa ne smeš imeti statusa študenta, če želiš imeti status udeleženca.

Napotnica

Napotnica je pravna podlaga za študentsko delo. To pomeni, da temelj razmerja med tabo in delodajalcem ni pogodba o delu, ne avtorska, ne podjemna pogodba, ampak napotnica.

Poznamo  vrste napotnic:
- STALNA NAPOTNICA velja največ eno leto od dneva izdaje napotnice (oz. do izgube statusa). Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. V vsakem primeru pa moraš vsako leto ob vpisu v višji letnik ali ob ponovnem vpisu ponovno dvigniti napotnico!
- NAVADNA NAPOTNICA je namenjena študentom, ki delajo krajši čas.

Napotnico je potrebno dvigniti že pred pričetkom dela, delodajalcu pa jo posreduje tudi sam študentski servis ali pa študent sam. Pomembno je, da se to stori pred začetkom dela, saj bo v nasprotnem primeru tvoje delo delo ‘na črno’ in v primeru nezgode ne moreš uveljavljati odškodnine, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem (denarne kazni za take prekrške pa so visoke).

Napotnica mora biti izdana v štirih izvodih. Da bo veljavna, morajo biti pred začetkom dela vsaj trije izvodi napotnice potrjeni (t.j. podpisani ali ožigosani s strani študentskega servisa in tudi delodajalca. To je možno tudi v elektronski obliki, tako da so izdaje elektronskih napotnic povsem veljavne!).

Dijak ali študent ob začetku dela prejme en izvod potrjene napotnice. Tudi če je bila napotnica izdana v elektronski obliki, se lahko dijaku ali študentu na njegovo zahtevo izda napotnica tudi v pisni obliki (močno priporočamo, saj je to lahko pomembno dokazilo v primeru da delodajalec ne izplača honorarja). Po opravljenem delu delodajalec potrdi in ožigosa napotnico, kar pomeni da je potrdi, da si zanj res opravil določeno delo. En izvod napotnice ti mora vrniti in ti plačati za opravljeno delo. Kaj če ti po vsem tem delodajalec noče plačati? O tem si preberi malo nižje pod rubriko »Varstvo študenta«.

Napotnica je, kot že omenjeno, sestavljena iz štirih delov. Kaj vse mora napotnica vsebovati je podrobneje določeno v 19.členu Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, pomembno pa je predvsem to, da je na njej napisana časovna veljavnost napotnice, znesek plačil in rok plačila:

PRVI DEL NAPOTNICE: tu so predvsem podatki o dijaku ali študentu, agenciji in delodajalcu, vrsti dela, ki ga bo študent opravljal, časovni veljavnosti napotnice, datumu izdaje napotnice, roku plačila in tudi opozorilo delodajalcu, da mora ob začetku dela napotnico potrditi in dijaku ali študentu izročiti en izvod napotnice.
DRUGI IN TRETJI DEL NAPOTNICE: sem delodajalec vpiše št. opravljenih ur in višino honorarja. Ta dva izvoda napotnice delodajalec po končanem delu študenta delodajalec podpiše in ožigosa in ju najkasneje 8 dni po opravljenem delu vrne na študentski servis, nato pa študentski servis vrne delodajalcu enega od teh izvodov skupaj z računom.
ČETRTI DEL NAPOTNICE: sem vpiše delodajalec začetek in konec opravljenega dela. Zapis potrdi z žigom in podpisom ter ga izroči dijaku ali študentu. S tem dejansko potrdi, da si ti zanj opravil določeno delo in to je podlaga za pridobitev denarja od študentskega servisa ali od delodajalca, saj v nasprotnem primeru pravzaprav ni dokaza da si delo dejansko opravil! Študentski servis ti namreč lahko izda napotnico npr. za tri mesece, a če v tem času zaradi kakršnih koli razlogov en mesec (ali pa vse tri mesece) ne boš delal, napotnica ne bo nehala veljati- delodajalec ti bo enostavno vpisal opravljeno število ur na četrti izvod napotnice in to potrdil. Tako da logično velja tudi obratno- če delodajalec napotnice ne potrdi, velja kot da pri njem nisi opravil dela. Koliko dela si dejansko opravil v celotnem času veljavnosti napotnice, ni pomembno, če le nisi delal preko neveljavne napotnice (si začel delati prej, kot si dvignil napotnico oz. si delal dalj, kot je napotnica veljala).

Kako najdeš študentsko delo?

- na spletnih straneh in oglasnih deskah študentskih servisov, Zavoda za zaposlovanje in agencij za delo
- na oglasnih deskah fakultet
- na spletnih straneh podjetij
- v medijih

Delo si torej lahko najdeš tudi sam, brez pomoči študentskega servisa. V tem primeru je pomembno, da se z delodajalcem predhodno dogovorita o pogojih dela ter o višini urne postavke. Potem moraš le še pravočasno dvigniti napotnico na študentskem servisu. Vendar tudi, če ti delo posreduje študentski servis, za to ne sme zahtevati nikakršnega plačila, njihovo posredovanje je zate torej popolnoma brezplačno!
V posamezni študentski servis se včlaniš tako, da osebno prideš v eno njihovih poslovalnic ali pa kar po internetu, na njihovi spletni strani. Pri vpisu potrebuješ osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče šolsko/študijsko leto ali študentsko ali dijaško izkaznico ali indeks). Vsako šolsko oz. študijsko leto pa moraš z dokazilom o statusu članstvo podaljšati!

Članstvo v študentskem servisu ti prinaša tudi številne ugodnosti; nudijo ti pomoč pri pisanju prošenj in življenjepisov (ali pa to najdeš na njihovi spletni strani), lahko te obveščajo prostih delih in ti aktivno iščejo delo; poleg tega pa ti aktivno članstvo (aktiven član postaneš že z eno vrnjeno napotnico) ponekod omogoča koriščenje številnih popustov in ugodnosti po celi Sloveniji na področju izobraževanja, športa in prostega časa, turizma in še kje (cenejša cena kart za kino, popust v avtošoli, dodatno nezgodno zavarovanje na delu,…).

Splača se ti torej včlaniti v čim boljši oz. čim več študentskih servisov (tako prejemaš ugodnosti na več naslovih in imaš tudi večje možnosti za najdbo ustreznega dela…). Naj še povem, da ima marsikatero podjetje svoj študentski servis in včasih ta podjetja celo pogojujejo delo pri njih s članstvom in posredovanjem v tem njihovem servisu (kar je ponavadi tudi dobra izbira). Če pa se včlaniš v njihov servis in v tem podjetju ne delaš, lahko pride včasih do nekaterih težav (predvsem pri izplačilu denarja).

Več o tem si preberi na spletnih posameznih študentskih servisov.

Nekaj povezav:
e-Študentski servis: www.studentski-servis.com
Študentski servis Maribor:  www.stud-serv-mb.si
Modri študentski servis:  www.studentski-servis.si
Študentski servis Center:  www.studentski-center.com
Študentski servis Manpower:  www.apel-servis.si
Študentski servis Agencija M servis:   www.mservis.si
Študentski servis Napotnica:  www.napotnica.com
Študentski servis Adecco Študent:  student.adecco.si
Študentski servis Keš:  www.nastop.si
Študentski servis Točka:  www.tocka.net
Študentski servis Kadis: http://student.kadis.si
Študentski servis Študent:  www.web-servis.com

VPLIV ŠTUDENTSKEGA DELA NA DOHODNINO in ŠTIPENDIJE

DOHODNINA
Vsakemu študentu pripada splošna olajšava rezidenta v višini 2800 evrov (če zanj nihče drug ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana)  in posebna osebna olajšava v višini 2800 evrov, če imaš status in si star manj kot 26 let (prizna pa se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najkasneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa).  Ta posebna olajšava ni priznana nerezidentom. Poleg tega pa se vsakemu osnova za dohodnino avtomatično zmanjša za 10% zaradi normiranih stroškov. Vse kar presega ti dve olajšavi (splošno in posebno osebno) pa se obdavči po dohodninski lestvici. Pri tem naj poudarim, da posebna osebna olajšava velja le za dohodke od študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke, ki so za študente obdavčeni (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade).

Po novem velja, da višina zaslužka preko študentskega servisa ni omejena, vendar za vsak dohodek, ki je višji od 400 €, študentski servis davčni upravi odvede akontacijo dohodnine po 25% stopnji. Meja oz. znesek 400 € (95.856 sit) se ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo.  Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 €, vendar to velja le za rezidente! Če si torej rezident in posamično nakazilo za tvoje opravljeno delo znaša do vključno 400 €, študentski servis ne odvede akontacijo dohodnine DURS-u. oz. povedano drugače: servis ti nakaže 100% tvojega zaslužka.

Če pa posamezno nakazilo presega 400 €, se akontacija odvede. Ker se akontacija dohodnine računa od davčne osnove, ki znaša 90 % (saj je vedno zmanjšana za 10% zaradi normiranih stroškov), v praksi to pomeni, da bo študentovo nakazilo zmanjšano za 22,5 %.To akontacijo lahko dobiš, pod pogoji iz Zakona o dohodnini (npr. moraš biti rezident), delno ali v celoti povrnjeno.

Ali jo boš plačal/a ali ne, si lahko zelo preprosto izračunaš. Od zaslužka odšteješ vse olajšave in kar ostane, je osnova za dohodnino. Če je osnova do 6.800 EUR, bo dohodnina 16% tega zneska.

Tvoje olajšave so:
- posebna osebna olajšava,
- olajšava normirani stroški v višini 10 % zaslužka
- splošna olajšava, če te starši ne prijavijo kot vzdrževanega člana.

Če te starši prijavijo kot vzdrževanega člana, tvoj letošnji zaslužek preko servisa pa bo naprimer 4.000 EUR, je račun tak: 4.000 – 400 – 2.800 = 800 EUR (osnova za dohodnino) x 16 % = 128 EUR – toliko bo znašala tvoja dohodnina.
Če bo zaslužek 10.000 EUR in te starši še vedno vpišejo kot vzdrževanega člana, bo tvoja dohodnina: 10.000 – 1.000 – 2.800 = 6.200 x 16 % = 992 EUR.
Če pa te ne bi vpisali kot vzdrževanega člana, uveljavljaš svojo splošno olajšavo in se osnova za dohodnino zniža še za 2.800 EUR in bo dohodnina: 6.200 – 2.800 = 3.400 x 16 % = 544 EUR.

Vir: www.studentski-servis.com

ŠTIPENDIJE
Zaslužek od dela preko študentskega servisa se upošteva za dohodninsko napoved, to pa je tudi podlaga za izračun cenzusa za Republiško štipendijo. Po novem pa se bodo za izračun za republiško štipendijo, poleg obdavčljivih dohodkov, ki se upoštevajo po Zakonu o dohodnini, upoštevali tudi drugi obdavčljivi dohodki po Zakonu o štipendiranju(Zakon o štipendiranju se bo pričel uporabljati 1. septembra 2008). Republiško štipendijo lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače.
Na Zoisovo in kadrovsko štipendijo pa višina zaslužka preko ŠS ne vpliva. Če pa boš Zoisovo štipendijo prvič pridobil po začetku uporabe Zakona o štipendiranju 01.09.2008, bo socialni status tvoje družine (torej tudi tvoji zaslužki prek servisa) vplival le na višino dodatkov k Zoisovi štipendiji.

VARSTVO ŠTUDENTA, KO DELODAJALEC NE PLAČA

ČE TI DELODAJALEC VRNE NAPOTNICO:
Ponavadi ti servis nakaže plačilo po tem, ko jim delodajalec sporoči (pošlje potrdilo), da si zanj opravil določeno delo. Eni študentski servisi ti na podlagi vrnjene napotnice sami plačajo (kot nek avans) in potem oni zahtevani honorar izterjujejo od podjetja. A taki avansi se ponavadi podeljujejo, če si delal v podjetju, s katerim ima servis dobre izkušnje in ima dobro boniteto.

Če pa ti delodajalec noče plačati, se vedno najprej obrni na svoj študentski servis! Ponavadi gre tako, da če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, sledi 1. opomin, po nekaj dneh 2. opomin in tako dalje, do  opomina pred tožbo (pravila glede izdajanj opominov določi vsak študentski servis zase). Če še vedno ni plačila, lahko vložiš tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in če je ta uspešna, sledi tudi izterjava (tudi če gre podjetje v stečaj). Vendar se veliko bolj splača najprej mirno pogovoriti z delodajalcem in poskušati doseči plačilo na neformalen način (to je tudi za vse najcenejše). Če se najprej obrneš na študentski servis, potem on kličejo in opominjajo delodajalca ter ga, če se na to ne odzove, terjajo na sodišču (to so po Obligacijskem zakoniku tudi dolžni storiti). Tako na servisu razloži svojo situacijo, povprašaj koliko opominov so že poslali, kolikokrat so klicali in predvsem, da ti svetujejo, kako naprej. Dostikrat zaleže že resna grožnja s tožbo (sploh če imaš v glavi dopisa žig odvetnika).

Poleg tega pa lahko včasih dobiš zasluženi denar tudi brez da bi čakal na delodajalca, od samega študentskega servisa, če ima ta oblikovan t.i. RIZIČNI SKLAD (sklad, kamor servis odvoji del svojih sredstev za primer, če delodajalec ne plača). Če ima tvoj študentski servis oblikovan tak rizični sklad, ti mora omogočiti vpogled vanj oz. povedati koliko sredstev je še ostalo in kako se porazdelijo (do tega si upravičen na podlagi 24. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje). Če meniš, da prihaja do nepravilnosti glede izplačila iz rizičnega sklada na samem študentskem servisu, se obrni na Inšpektorat Republike Slovenije za delo (http://www.id.gov.si/ ). Oblike dodeljevanja iz posameznega sklada se razlikujejo od servisa do servisa (nekateri študentski servisi pogojujejo možnosti koriščenja sredstev iz rezervnega sklada s tem, da so ti oni našli delo, ali s tem, da ti je bila vrnjena napotnica.).

Če se vseeno odločiš za tožbo (opomba: študentje so v sporih iz študentskega dela oproščeni plačila sodne takse), se obrni na eno ali več oseb, ki dajejo prvi brezplačni pravni nasvet. Seznam najdeš na http://www.mp.gov.si/si/zbirke_podatkov/register_oseb_za_dajanje_brezplacne_pravne_pomoci/ . Priporočam ti, da najprej poskusiš na Pravno-informacijskem centru v Ljubljani (PIC), kjer imaš prvi pravni nasvet zastonj, pod določenimi pogoji pa ti lahko tudi brezplačno pomagajo v nadaljevanju postopka (več na www.pic.si ). Poleg tega tudi na Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje brezplačna pravna pomoč, kjer ti lahko brezplačno priskrbijo odvetnika, čeprav tu ponavadi traja več mesecev, da prideš na vrsto. Sicer pa lahko malo po Ljubljani povprašaš pri odvetnikih, ali bi te bil kateri pripravljen zastonj zastopati (in to ni nič nenavadnega, da ne bos mislil, da ti ponujamo povsem nerealne možnosti). V okviru te brezplačne pravne pomoči lahko pod določenimi pogoji dosežeš tudi, da ti sodišče oz. država plača odvetnika, kite zastopa na sodišču. Več o tem si preberi na http://shrani.si/f/2y/wp/1kcejGba/brezplacnapravna.doc

ČE TI DELODAJALEC NE VRNE NAPOTNICE:
V tem primeru je super, da imaš pri sebi četrti izvod napotnice ali pa pisni medsebojni dogovor o delu (glej spodaj). Če pa tudi tega nimaš, pravzaprav nimaš dokazov da si delo pri delodajalcu sploh opravil oziroma je dokazovanje težje (imaš možnost dokazovati dejstvo, da si delo opravljal s pričami, sodelavci ali pa kakšnim drugim dokazom – npr. si si sam pri sebi zapisoval ure, dneve, ko si delal). Tu se zopet obrni na študentski servis! Oni lahko zopet posredujejo z raznimi neformalnimi ukrepi (beri: težijo delodajalcu), saj imajo v tem primeru malo dejanskih pristojnosti. Prav tako se tukaj potem lahko odločiš za sodno pot.

KAKO SE PREDHODNO ZAVARUJEŠ PRED NEIZPLAČILOM:
- preveri če ima tvoj študentski servis oblikovan rizični sklad, če avansira prejemke,…(sicer ni pravila, a ponavadi so glede likvidnosti, rizičnih skladov,…bolj zanesljivi večji študentski servisi)
- pri študentskem servisu predhodno preveri boniteto podjetja, v katerem želiš delati (servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti)
- najbolje je, da od delodajalca zahtevaš četrti izvod napotnice.
- z delodajalcem lahko poleg napotnice skleneš t.i. pisni medsebojni dogovor o delu (dogovor med tabo in delodajalcem, kjer se uredi vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način plačila in medsebojne pravice in obveznosti ter druge podrobnosti razmerja). To je prav tako neprecenljiv dokaz o dogovorjenem delu!

DRUGE MOŽNOSTI ZA ZASLUŽEK

1. AVTORSKA POGODBA

Posameznik preko avtorske pogodbe za nekoga opravi neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti (neko govorjeno, pisano, glasbeno,…delo- več o avtorskem delu in avtorski pogodbi si preberi na tej spletni strani pod »drugi dohodki«).

Opravljanje del preko avtorske pogodbe je najbolj združljivo z vsemi drugimi oblikami dela, saj posameznik lahko pridobiva dohodke iz naslova avtorske pogodbe, čeprav je v rednem delovnem razmerju*, je lastnik pravne osebe, je samostojni podjetnik posameznik (s.p.), opravlja dela preko podjemne pogodbe … ali je redni oz. izredni študent.

* razen, če pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo

Torej preko avtorske pogodbe lahko delaš tudi če si že zaposlen, če si prijavljen kot iskalec zaposlitve na zavodu, če imaš status, če ga nimaš,…
Avtorsko pogodbo skleneta ti in delodajalec in edino kar je tu pomembno je, da je da se o sklenjeni avtorski pogodbi obvesti pristojni Zavod za zaposlovanje. To ne pomeni, da moraš biti prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve, če želiš skleniti avtorsko pogodbo, le obvestiti jih moraš (ti ali tvoj delodajalec). Če pa si prijavljen na zavodu, to ravno tako ni ovira za sklenitev avtorske pogodbe, kako pa bo to vplivalo na tvoje ostale pravice (do denarnega nadomestila, statusa iskalca zaposlitve,…) pa je najbolje, da povprašaš na pristojnem Zavodu za zaposlovanje.

Sicer se za avtorsko pogodbo o naročilu dela uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika o podjemni pogodbi. Kar se pa tiče akontacije dohodnine, ponavadi odvedejo 25% akontacije študentje sami, vendar to lahko stori tudi delodajalec, zato je priporočljivo, da se o tem z njim dogovoriš pred začetkom dela.

In še eno opozorilo: če delaš na podlagi avtorske pogodbe, nisi v rednem delovnem razmerju in zate ne veljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, ampak se uporablja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Ne teče ti delovna doba, sam si moraš urediti zavarovanje itd.
Zakon o visokem šolstvu (Zvis) v 69. členu določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje, subvencionirano bivanje, delo preko študentske napotnice) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Če status imaš, pri tem načeloma obdržiš vse pravice, ki iz statusa izhajajo, saj avtorska pogodba ne pomeni ne delovnega razmerja na samozaposlenosti. Vseeno pa je priporočljivo, da si o posameznih pravicah iz statusa prebereš področna pravila.

Več informacij o avtorski pogodbi dobiš na: http://www.svetovalnica.com/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=134
http://www.artservis.org/prirocnik/avtorska.htm
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200716&stevilka=717

2. PODJEMNA POGODBA

Podjemna pogodba ali pogodba o delu NI enako kot pogodba o zaposlitvi; slednja je podlaga za delovno razmerje, na podlagi podjemne pogodbe pa nisi v delovnem razmerju, seveda pa obstajajo še druge razlike.

S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno je, da gre pri podjemni pogodbi praviloma za izvršitev fizičnega dela.
Če želiš opraviti delo na podlagi podjemne pogodbe, ni pomembno ali si že redno zaposlen,  ali si študent s statusom ali brez , ali si prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve (vendar moraš o  tem  obvestiti svojo referentko, ki jo imaš na zavodu), glede ohranitve pravic iz statusa pa velja isto kot pri avtorski pogodbi.

Razlike med avtorsko in podjemno pogodbo glede plačevanja davkov s stališča delavca ni. Razlika nastane pri delodajalcu, saj mora le-ta v primeru pogodbe o delu plačati še:
- 6% posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- pavšalni prispevka za zdravstveno zavarovanje
- 25% posebni davek od določenih prejemkov

3. POPOLDANSKI  S.P

Študentski s.p. je izraz, ki formalno ne obstaja, se pa pojmuje kot popoldanski s.p., v praksi pa pomeni, da nekdo opravlja dejavnost s.p.-ja poleg neke druge, glavne dejavnosti. Gre torej za neko dopolnilno dejavnost, zato je pogoj za to, da si že nekje v delovnem razmerju ali pa da imaš status študenta oz., da imaš že nekje urejeno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Razlika med »rednim« s.p. (tisti, ki opravlja s.p. kot svojo izključno dejavnost) in popoldanskim s.p. je v tem, da mora tisti, ki ima redni s.p. zase plačevati vse prispevke za socialno varnost, popoldanskemu s.p.-ju pa tečejo ti prispevki nekje drugje (tam kjer je redno zaposlen ali  prek staršev, če si študent s statusom- kjerkoli že imaš urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje), preko te popoldanske dejavnosti pa plačuje le nek pavšalni prispevek (seveda pa se lahko dogovori, da sam plačuje mesečne prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje).

Sicer pa je postopek ustanovitve »popoldanskega« s.p. enak kot, če bi ustanovil redni s.p.- vpisati se moraš v Poslovni register Slovenije pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Študentje s statusom, ki imajo svoje s.p.-je ohranijo status študenta, seveda če niso redno zaposleni, torej da s.p. ne opravljajo kot svoj edini in glavni poklic. Status sicer ohranijo, glede pravic iz statusa pa je potrebno pogledati posamezne področne predpise; popoldanski ali študentski s.p. sicer ne pomeni rednega delovnega razmerja, gre pa za obliko samozaposlitve, zato je mogoče, da nekaterih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, ne morejo uveljavljati. Ne morejo npr. bivati v študentskem domu, saj Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov postavlja kot pogoj za to nezaposlenost, prav tako načeloma ne morejo delati še preko študentskega servisa . Prek servisa bi lahko delali, če ne bi bili v delovnem razmerju, kar s popoldanski s.p.-jem sicer niso, vendar je podlaga za popoldanski s.p. da si že nekje v delovnem razmerju ali pa da imaš status študenta in tako urejeno zavarovanje že nekje drugje. Vendar čeprav imaš status študenta in bi zato lahko delal preko servisa, ostaja vprašanje, če bi ti študentski servis popoldanski s.p. vseeno štel za samozaposlenost ali ne (rekli smo, da posamezne pravice iz statusa-kot je tudi delo prek študentskega servisa, urejajo področni predpisi, torej v tem primeru notranja pravila servisa)- zato se moraš o tem res pozanimati na posameznem servisu.

Pavzerji lahko odprejo navaden s.p. (torej da so sami nosilci dejavnosti), za t.i. študentski s.p. je pogoj status študenta, lahko pa bi odprl tudi popoldanski s.p., vendar bi si moral sam plačevati omenjene prispevke => v tem primeru pozivamo, da se obrnete na eno od vstopnih točk (AJPES, Obrtna zbornica, Upravna enota, itd.), kjer vam bodo ponudili z najbolj konkretnimi informacijami.

4. REDNA ZAPOSLITEV

Vsak študent (ne glede na to, ali je redni ali izredni) je lahko v času študija redno zaposlen.

Če se redno zaposli študent s statusom, statusa ne izgubi (še vedno lahko hodiš na faks, normalno opravljaš izpite,…), izgubi pa možnost koriščenja pravic, ki izhajajo iz statusa (ne more prejemati štipendije, kupovati bonov za prehrano, bivati v študentskem domu, delati na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, zavarovan si potem preko delodajalca,…). To pomeni, da se delo preko napotnice in redna zaposlitev vedno izključujeta!, saj je delo preko napotnice ena od pravic, ki izhajajo iz statusa.

Redno se lahko zaposli tudi študent brez statusa (»pavzer«), v tem primeru je redna zaposlitev celo zelo privlačna izbira. Sicer še vedno lahko na faksu opravljaš izpite (ki so sicer plačljivi), pravic, ki izhajajo iz statusa pa tako ali tako nimaš (ne moreš delati preko študentskega servisa, nisi zavarovan preko faksa,…).

Ena od oblik redne zaposlitve pa je tudi t.i. NAJEM DELAVCA, ki ga omogočajo nekatere agencije za zaposlovanje- gre za to da se redno zaposliš pri agenciji za zaposlovanje, ta pa te potem napoti na delo v podjetje v katerem zares želiš delati (agencija se s podjetjem poskuša dogovoriti za t.i. najem delavca). Podobno kot delo preko napotnice, le da si redno zaposlen v agenciji za zaposlovanje. Razlika od redne zaposlitve v podjetju je v tem, da vse prispevke, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja plačuje agencija za zaposlovanje in ne podjetje pri katerem delaš, kar je še bolj privlačno za podjetje, kjer se želiš zaposliti.

Še več podobnih informacij pa izveš na spletni strani Študentske svetovalnice.